1. oktobra smo se učenci 6.a in 6.b razreda odpravili na strokovno ekskurzijo v Ljubljano in Stiški samostan. Ob 8.50 smo si razdelili malico, se obuli in oblekli ter odšli pred šolo, kjer nas je že čakal avtobus. Najprej smo svoje stvari odložili v prostor za prtljago, nato pa smo se posedli po avtobusu in naša pot se je začela.

Po skoraj dveh urah vožnje smo prispeli v Ljubljano. Sprehodili smo se do vzpenjače, katera nas je popeljala do Ljubljanskega gradu. Ko smo bili vsi zbrani, smo se razdelili v skupine in pričeli z ogledom. Skupina, v kateri sem bila tudi sama, se je najprej odpravila na razgledni stolp. Videli smo čudoviti pogled na Ljubljano in seveda naredili nekaj skupinskih selfijev za spomin. Nato smo si ogledali še kapelo sv. Jurija in nekdanje ječe. Sledilo je delo v delavnicah. Dobili smo priložnost, da smo si sami izdelali lesene meče in ščite. Seveda smo, po združitvi obeh skupin, morali primerjati nastale izdelke. Bili smo zadovoljni s svojim delom. Počasi pa so se začeli oglašati naši želodčki, kar je pomenilo, da je čas za kosilo. Po kosilu smo se polni moči in pričakovanj vrnili na avtobus in se odpeljali proti Stični. Ker so v cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem nastajali rokopisi, smo se najprej preizkusili v delavnici. Izdelati smo morali svojo inicialko s pridihom tedanjega časa in seveda z dodatkom lastne domišljije. Ker sem sama zelo natančna, je moja črka še v nastajanju zato vam jo pokažem kdaj drugič. Po končanem delu smo si ogledali samostan. Pot po širokih hodnikih je bila zelo tiha, saj nismo smeli motiti cistercijanov, ki prebivajo za temi ogromnimi zidovi. Iz samostana nas je vodila naravnost v Muzeju krščanstva na Slovenskem. To je osrednja slovenska muzejska ustanova na področju zbiranja, preučevanja in razstavljanja premične kulturne dediščine. Videli smo mašna oblačila za vodenje obredov, lutke, mašne in druge knjige in še mnogo zanimivega.

Po ogledu je bil čas za vrnitev domov. Vožnja je trajala nekoliko dlje, saj so bili na cesta številni zastoji. Kljub vsemu smo se vrnili srečno in varno. Sama sem na ekskurziji zelo uživala in verjamem, da so se moji sošolci počutili enako.

Ana Bobnar, 6.a

Dostopnost